Izvajalec pripravi ponudbo, naročnik jo potrdi in delo se začne. Med izvedbo pa naročnik zahteva dodatna opravila, drugačen material ali spremembo prvotnega naročila. Izvajalec dela opravi, ob končnem obračunu pa naročnik dodatno plačilo zavrne, ker naj bi bilo vse vključeno v prvotno dogovorjeno ceno.
Ali je naročnik dolžan plačati dodatna dela? Odgovor je odvisen predvsem od tega, kaj je bilo prvotno dogovorjeno, ali je naročnik zahteval dela, ki presegajo prvotni dogovor, ter kako je mogoče dokazati njihovo naročilo in izvedbo. Pri gradbenih pogodbah veljajo tudi posebna pravila.
Kaj so dodatna dela in kdaj je izvajalec upravičen do plačila?
Dodatna dela so praviloma dela, ki niso bila zajeta v prvotnem pogodbenem dogovoru in jih naročnik zahteva naknadno. To so lahko povsem nova opravila ali spremembe že dogovorjenih del.
Če na primer naročnik pri izdelavi pohištva naknadno naroči še dodatno omaro, ki ni bila vključena v prvotno ponudbo, gre za razširitev naročila, za katero je izvajalec praviloma upravičen do dodatnega plačila.
Dodatna dela pa niso nujno le povsem nova opravila. Kot izhaja iz sodne prakse, lahko med dodatna dela spadajo tudi spremembe prvotno dogovorjenih del na naročnikovo zahtevo. Če naročnik med gradnjo spremeni projektno dokumentacijo in zahteva drugačno izvedbo posameznih del, lahko takšna sprememba predstavlja podlago za dodatno plačilo. To velja tudi pri pogodbi s klavzulo »ključ v roke«, če sprememba presega prvotno dogovorjeni obseg del.[i]
Vendar vsako delo, ki ni izrecno navedeno v ponudbi, še ne pomeni dodatnega dela. Vrhovno sodišče je poudarilo, da je pri gradbeni pogodbi odločilen predvsem dogovorjeni končni rezultat. Če je določeno opravilo potrebno za pravilno izpolnitev že prevzete pogodbene obveznosti, praviloma ne predstavlja samostojnega dodatnega naročila.[ii]
Zato je za presojo pravice do plačila bistveno primerjati prvotno pogodbo oziroma potrjeno ponudbo z naknadnimi zahtevami naročnika.
Od dodatno naročenih del je treba razlikovati višje stroške izvedbe prvotne obveznosti. Če izvajalec za dogovorjeno delo porabi več časa ali materiala, kot je predvidel, zgolj zaradi tega še ni upravičen do doplačila. Pri podjemni pogodbi je pri tem pomembno, ali je izrecno jamčil za pravilnost svojega izračuna. Če takšnega jamstva ni dal, mora naročnika o neogibni prekoračitvi izračuna nemudoma obvestiti, sicer izgubi pravico zahtevati plačilo zaradi večjih stroškov.[iii]
Ali mora naročnik dodatna dela pisno potrditi?
Pri običajnih podjemnih pogodbah, na primer za popravilo, montažo ali izdelavo opreme, pisna oblika dodatnega naročila praviloma ni obvezna. Dogovor je zato lahko sklenjen tudi ustno, razen če zakon ali konkretna pogodba določata drugače.
Pri gradbenih pogodbah veljajo posebna pravila. Obligacijski zakonik določa, da mora biti gradbena pogodba sklenjena v pisni obliki, izvajalec pa mora za odmik od gradbenega načrta oziroma pogodbenih del pridobiti pisno soglasje naročnika. Če takšnega soglasja nima, po tem pravilu ne more zahtevati povečanja dogovorjene cene.[iv]
Vendar je treba razlikovati med spremembami, ki jih izvajalec izvede na lastno pobudo, in dodatnimi deli, ki jih naroči sam naročnik.
Sodna praksa je v določenih okoliščinah priznala pravico do plačila tudi za ustno naročena dodatna gradbena dela. Pri tem je pomembno razlikovati med odmikom od pogodbenih del na pobudo izvajalca in spremembo, ki jo zahteva sam naročnik. V konkretnem primeru je bilo odločilno, da je izvajalec dokazal naročilo, izvedbo dodatnih del in dogovorjeno ceno.[v]
Odsotnost pisnega dogovora zato ne pomeni vedno, da izvajalec ni upravičen do plačila, lahko pa bistveno oteži dokazovanje njegovega zahtevka.
Izvajalcu se zato priporoča, da še pred izvedbo dodatnih del pridobi pisno potrditev njihovega obsega, cene in morebitnega vpliva na rok dokončanja. Dogovor je lahko razviden tudi iz ustrezne elektronske korespondence, če ta izpolnjuje veljavne zahteve glede oblike in jasno izkazuje naročnikovo soglasje.
Ali lahko izvajalec zahteva plačilo brez predhodnega soglasja?
Če izvajalec dodatna dela opravi brez predhodnega soglasja naročnika, je upravičenost do plačila odvisna od konkretnih okoliščin. Pomembno je predvsem, ali je naročnik dela dejansko naročil oziroma z njimi soglašal ter ali je mogoče takšen dogovor dokazati. Če pa izvajalec dela opravi na lastno pobudo, brez ustreznega naročila ali soglasja, tvega, da njihovega plačila ne bo mogel uveljaviti.
Posebnost predstavljajo nujna nepredvidena dela pri gradbeni pogodbi. Obligacijski zakonik pod določenimi pogoji dopušča njihovo izvedbo tudi brez predhodnega soglasja naročnika, če izvajalec tega zaradi nujnosti ni mogel pridobiti.
Gre predvsem za dela, ki so zaradi izrednih in nepričakovanih okoliščin nujna za zagotovitev stabilnosti objekta ali preprečitev škode. Izvajalec mora naročnika o nastalih okoliščinah in izvedenih ukrepih nemudoma obvestiti, za takšna dela pa lahko zahteva pravično plačilo.[vi]
Vendar zgolj dejstvo, da so bila določena dela potrebna za nadaljevanje gradnje, še ne pomeni, da gre za nujna nepredvidena dela. Izvajalec mora izkazati tudi, da okoliščin ni mogel predvideti in da zaradi nujnosti del ni mogel predhodno pridobiti naročnikovega soglasja.[vii]
Kaj storiti, če naročnik dodatnih del noče plačati?
Če naročnik zavrne plačilo dodatnih del, je pomembno, da izvajalec najprej preveri, ali so bila dela zajeta v prvotni pogodbi oziroma ponudbi ali pa so bila naročena naknadno.
Nato naj pripravi razčlenjen obračun dodatnih del in zbere dokumentacijo, s katero lahko dokaže njihovo naročilo, izvedbo, obseg in vrednost.
Pomembni dokazi so predvsem:
Pri gradbenih pogodbah so lahko pomembni tudi gradbeni dnevnik, knjiga obračunskih izmer in projektna dokumentacija, zlasti kadar je naročnik med izvajanjem del zahteval spremembo prvotnih načrtov.
Če cena dodatno naročenih del ni bila vnaprej določena, to še ne pomeni, da izvajalec ni upravičen do plačila. Pri podjemni pogodbi lahko pod zakonsko določenimi pogoji višino plačila določi tudi sodišče, pri čemer upošteva vrednost dela, običajno potreben čas in običajno plačilo za takšno delo.[viii]
Izvajalec naj naročniku najprej pošlje obrazložen pisni poziv k plačilu s specifikacijo opravljenih dodatnih del. Če naročnik plačilo še naprej zavrača, lahko ob ustrezni pravni podlagi in dokazilih plačilo uveljavlja tudi po sodni poti.
Pomembno pa je, da sama izdaja računa ali dejstvo, da so bila dela izvedena, še ne dokazujeta, da je naročnik dolžan plačati zahtevani znesek.
Kako lahko izvajalec prepreči spor glede plačila dodatnih del?
Najzanesljivejši način preprečevanja sporov je, da izvajalec že ob prejemu dodatnega naročila jasno opozori, da zahtevana dela niso vključena v prvotno dogovorjeno ceno.
Pred izvedbo naj naročniku posreduje dodatno ponudbo oziroma pisno opredeli obseg del, njihovo ceno ali način obračuna ter morebitni vpliv na rok dokončanja.
Posebej pomembno je, da dodatna dela potrdi naročnik oziroma oseba, ki je za takšno naročilo pooblaščena. Izvajalec naj sproti hrani tudi komunikacijo in dokazila o izvedenih spremembah.
Kratka pisna potrditev dodatnega naročila lahko prepreči poznejši spor o tem, ali so bila dela sploh naročena in ali je zanje dogovorjeno dodatno plačilo.
Kdaj je smiselno poiskati pravno pomoč?
Če naročnik zavrača plačilo dodatnih del, je smiselno pravočasno preveriti prvotno pogodbo, naknadna naročila in razpoložljiva dokazila. Od teh okoliščin je odvisno, ali je zahtevek za plačilo utemeljen in kako ga je mogoče uspešno uveljavljati.
Če ste kot izvajalec opravili dodatna ali spremenjena dela, naročnik pa zavrača njihovo plačilo, se lahko za pregled dokumentacije, pripravo zahtevka in nadaljnje pravno zastopanje dogovorite za pravni posvet.
[i] VSL sodba I Cpg 1286/2015 z dne 15. 12. 2015, 7.–9. točka obrazložitve
[ii] VSRS sodba in sklep II Ips 523/2008 z dne 27. 10. 2011
[iii] 643. člen Obligacijskega zakonika (OZ)
[iv] 51., 649. in 652. člen OZ
[v] VSL sodba I Cp 481/2014 z dne 4. 6. 2014, 10. in 11. točka obrazložitve
[vi] 653. člen OZ
[vii] VSL sodba I Cp 683/2024 z dne 18. 2. 2025, 14. in 15. točka obrazložitve
[viii] drugi odstavek 642. člena OZ
Članek je splošne informativne narave in ne predstavlja pravnega nasveta za konkreten primer.
Pišite mi ali pokličite — dogovorimo se za posvet in skupaj pregledamo vašo zadevo.
Stopite v stik
Odpoved pogodbe o zaposlitvi zahteva več kot le pripravo odpovedi. Delodajalec mora imeti zakonit razlog, upoštevati predpisani postopek in pravilno vročiti odpoved.
Preživnina je namenjena zagotavljanju potreb otroka, njena višina pa se določa glede na okoliščine posameznega primera. V članku pojasnjujem, kaj se pri njeni določitvi upošteva in kdaj je mogoče…
Prejem sodne pošte je za marsikoga stresen dogodek. Pomembno je, da se odzovete pravočasno in poznate svoje pravice in možnosti.
